Inštrukcije  tehničnega naravoslovja

mobitel: 031 / 863 - 822, e-pošta: [email protected]

Uspešni vedo!

ˇThe key is to keep company only with people who uplift you, whose presence calls forth your BEST. Epistetusˇ

Click here to edit text


Inštruiram naslednje predmete in znanja

Mnogo načinov obstaja kako pomagati. Lahko ti pomagam z znanjem ter izkušnjami, ki so plod dolgoletnih inštrukcij ter vestnega in natančnega študija strojništva. Zato v nadaljevanju predstavljam znanja, snov in predmete, ki jih lahko pomagam razumeti.



Za starše in/ali zakonite zastopnike mladoletnikov


Ker ste vesten in odgovoren starš in/ali zakoniti zastopnik osnovnošolca ali mladoletnega dijaka in zato zanj iščete pomoč pri učenju v obliki inštrukcij, Vas prosim, da si pred nastopom inštrukcij preberete še naslednjo IZJAVO.



1. Opis po posameznih predmetih

                                                    (Povzeto po Wikimedi-ji, GNU - Free Ducumentation Licence.)
Namig: Klikni na ime predmeta.

MATEMATIKA (SŠ, UNI) Matematika (starogrško: μαθηματικά: mathēmatiká, μάθημα: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje abstraktne lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko. Benjamin Peirce je imenoval matematiko znanost, ki podaja nujne sklepe. Druga opredelitev smatra, da je matematika znanost o vzorcih, ki se lahko nahajajo v številih, prostoru, znanosti, računalnikih, navideznih ali stvarnih abstrakcijah, oziroma kjerkoli. Matematiki te vzorce raziskujejo in poskušajo formulirati nove domneve in ugotoviti njihovo resničnost s strogo deduktivno izpeljavo iz ustrezno izbranih aksiomov in definicij.

- // -

FIZIKA (SŠ, UNI) FIzika (grško: fysiks - naraven, iz: fysis - narava) je znanstvena veda o naravi v najširšem pomenu. Fizika preučuje obnašanje snovi v prostoru in času in njeno vzajemno delovanje. Fizikalne teorije se navadno izražajo z matematičnimi zvezami. Uveljavljenim fizikalnim teorijam pravimo tudi fizikalni zakoni. Fizika pojasnjuje fizikalne pojave in pri tem uporablja fizikalne količine. Fizika je povezana z drugimi naravoslovnimi vedami, še posebej s kemijo, biofiziko in fiziologijo. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

- // -

MEHANIKA, TEHNIŠKA MEHANIKA (SŠ, UNI) Mehanika (starogrško: mehanik; tudi klasična mehanika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne mehanike ali relativistične mehanike) je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje teles pod vplivom sil. Zajema kinematiko, ki preučuje gibanje teles, ne da bi se zanimala za vzrok gibanja, statiko, ki obravnava sisteme v ravnovesju, pri katerih je vsota vseh zunanjih sil in navorov enaka nič, ter dinamiko, ki obravnava gibanje teles pod vplivom sil ali navorov. Razširitve klasične mehanike so relativistična mehanika, ki obravnava obnašanje teles pri hitrostih, ki niso majhne v primerjavi s hitrostjo svetlobe, ter kvantna mehanika, ki obravnava obnašanje zelo majhnih delcev, denimo atomov, elektronov in podobno.

- // -

TRDNOST (SŠ, UNI) Tehnična veda, imenovana tudi trdnost materiala, o vrstah in obnašanju materialov pod vplivom zunanjih sil, ki v materialih (oziroma telesih iz njih) povzročajo mehanske napetosti in deformacije. Glede na smer delovanja napetosti ločimo tlačno, natezno, upogibno, strižno, uklonsko in torzijsko ali vzvojno napetost. Njihove učinke imenujemo sploščitev, razteg in upogib, skrajno posledico učinkov pa porušitev ali konkretneje zdrobitev, pretrg(anje) in zlom.

- // -

MEHATRONIKA (SŠ, UNI) Mehatronika je ena izmed izredno pomembnih in hitro razvijajočih se ved, pomembna za sodobni utrip in razvoj družbe. Je interdisciplinarna veda, ki se se ukvarja s povezovanjem znanj mehanike, elektronike, informatike in poznavanja materialov.

- // -

DINAMIKA, DINAMIKA TEKOČIN (SŠ, UNI) Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles. Dinamika se deli na kinematiko in kinetiko.

- // -

STATIKA (SŠ, UNI) Statika je v fiziki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej sisteme, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se ne gibljejo tudi posamezni sklopi sistema sorazmerno eden na drugega. Skladno z 2. Newtonovim zakonom lahko pogoj za statično ravnovesje izrazimo tudi z zahtevo, da je rezultanta vseh zunanjih sil ter vseh zunanjih navorov na sistem enaka nič. Iz pogoja za ravnovesje sil lahko izračunamo fizikalne količine, kot so napetost ali tlak. Statika je pomemben del gradbeništva in strojništva, kjer se uporablja za analizo struktur. Sisteme pri pogojih statičnega ravnovesja obravnava tudi veda o materialih. Deformacije prožnih teles v pogojih statičnega ravnovesja obravnava elastomehanika, obnašanje mirujočih tekočin pa hidrostatika.

-  // -

OPISNA GEOMETRIJA (SŠ, UNI) Aksiomatika projektivne in deskriptivne geometrije, principi projeciranja, vrste projekcij, osnove projektivne geometrije: projektivnost, perspektivnost, afiniteta, kolineacija, planimetrične in stereometrične konstrukcije, itd.; paralelne projekcije; aksonometrične projekcije; centralna projekcija, prava velikost lika, telesa, prebod premice skozi ravnino, skozi telo, preboj telesa s telesom, ...

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA (SŠ, UNI) Sodobnih, kompleksnih strojev in mehanizmov ni mogoče kvalitetno opisati drugače kot grafično. Zato so uvedeni standardi, ki narekujejo natančno obliko in način tovrstne komunikacije, več si oglejte na podstrani Tehnične dokumentacije s klikom na ime predmeta.

- // -

EKSPERIMENTALNE METODE (fakultativno)
  • Merilni sistemi in njihova uporaba v tehniki. Zgradba in funkcijski elementi merilnih sistemov.
  • Izoblikovanje vhoda in izhoda merilnega sistema. Izbiranje in vsklajevanje elementov. Statične in dinamične performansne karakteristike. Umerjanje merilnih sistemov.
  • Senzorji za merjenje fizikalnih veličin - poti in raztezkov, hitrosti, pospeškov mehanskih nihanj ter sil, momentov in moči.
  • Pretvarjanje in obdelava signalov - mostične vezave, ojačevalniki, modulacija in demodulacija signalov, filtri, dinamična kompenzacija, generatorji signalov. Prenos podatkov - karakteristike kablov in optičnih vlaken, brezžični prenos. Enote za prikaz signalov - merilniki napetosti, galvanometri, osciloskopi, magnetofoni, pomnilniki, pisalniki.
  • Obdelava in vrednotenje signalov - histogram, porazdelitvene karakteristike, položajni in centralni momenti, vrednotenje naključnih spremenljivk in procesov.
  • Avtomatizacija meritev in obdelave signalov v merilni tehniki. Instrumenti na osnovi mikroprocesorjev, analogno-digitalna pretvorba, sistemi za zajemanje podatkov, digitalno procesiranje signalov, komunikacijski vmesniki, primeri avtomatiziranih sistemov v industriji.

- // -

TERMODINAMIKA, TERMODINAMIKA ZMESI (SŠ, UNI) Termodinamika (grško therme - toplota: dynamis -sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela. Termodinamika se ukvarja z makroskopskimi sistemi z zelo veliko prostostnimi stopnjami. Termodinamika sama je povsem fenomenološka znanost, ki se ne sprašuje ne po mehanizmu pojavov, niti po zgradbi snovi. Večino termodinamskih relacij pa je konec 19. stoletja statistična mehanika povezala z mehanskimi lastnostmi velikega števila delcev. Termodinamika se ukvarja predvsem z ravnovesnimi stanji, prehodi med stanji, in vzroki za prehode. Veja termodinamike, ki obravnava neravnovesne pojave, je neravnovesna termodinamika. 

Spletni portal za učenje temodinamike; http://www.learnthermo.com/

- // -

ČRPALKE (SŠ, UNI) črpalke so delovni stroji. Imamo dve veliki skupini: volumenske ali izrivne in turbinske ali pretočne črpalke. Volumenske črpalke se delijo naprej na batne, ki so najpomembnejše, na rotacijske in na membranske črpalke.

- // -

PRENOS TOPLOTE (SŠ, UNI) Prevajanje toplote, oziroma prehajanje toplote je spontan prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo. Prevajanje preneha, ko se temperaturi mest izenačita. V širšem smislu razumemo pod prevajanjem toplote tri procese:


V ožjem smislu se izraz prevajanja toplote uporablja za prvega od naštetih procesov, torej za prenos toplote po mirujoči snovi, drugače pa v širšem smislu tudi izraz prevajanje toplote.

- // -

ENERGETIKA, ENERGETSKI STROJI, GOSPODARJENJE Z ENERGIJO, TURBINE, PREIZKUŠANJE ENERGETSKIH STROJEV, ENERGETSKI SISTEMI (SŠ, UNI) Energija je ena osnovnih fizikalnih količin. Je neusmerjena (skalarna) veličina in je povezana s sposobnostjo opravljanja dela in/ali vira toplote. Poimenovanje izhaja iz grškega: energeia - dejavnost: energos - dejaven, delaven. Po zakonu o ohranitvi energije se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto. Energije torej ne moremo ustvariti ali uničiti - če se je denimo na račun oddanega dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala energija njegove okolice. Možnost pretvarjanja energije v delo opisuje drugi zakon termodinamike. V življenju povezujemo energijo s sposobnostjo teles, da opravljajo delo. V fiziki je energija povezana s stanjem sistema. Energija, ena najpomembnejših fizikalnih količin, nastopa v energijskem zakonu: sprememba polne energije sistema je enaka vsoti dovedenega dela in dovedene toplote. Polno energijo sestavljajo kinetična energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja, potencialna energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege glede na druga telesa, delujoča nanj z gravitacijsko (težnostna potencialna energija) ali električno silo (električna potencialna energija), energija električnega polja, ki jo ima električno polje, energija magnetnega polja, ki jo ima magnetno polje, notranja energija, ki jo ima telo zaradi svojega stanja in lastna energija, ki jo ima telo zaradi svoje lastne mase. Enota za merjenje energije je joule, poleg tega uporabljamo še njene izpeljanke (kJ, MJ, PJ, itd.) Običajno nam je bolj poznana druga oblika enote Ws (wattsekunda, 1J = 1Ws) in izpeljanke, kot so Wh, kWh, MWh. Druge enote za energijo so še kalorija, erg in BTU.

- // -

ELEKTROTEHNIKA (SŠ, UNI - ne za FE in FRI) Elektrotehnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino). Najbolj znani pojavi so: električna sila, magnetna sila, segrevanje tokovodnika in fiziološki učinki. Električna energija je ekološko prijazna, sam prenos električne energije je hiter in poceni.


2. Svetovanje, aktivna analiza diplomskega dela


Ker je diplomsko delo najpomembnejši izpit, ki ga je potrebno opraviti za uspešno pridobitev željenega naziva, je še toliko bolj pomembno, da je narejen kvalitetno. Predstavlja Vašo vstopnico v svet novega odkrivanja. šele po končani diplomi dejansko vidimo koliko uporabnega znanja smo odnesli s sabo v svet. V osnovi ločimo dva tipa diplomskega dela:


  • teoretično diplomsko delo - ukvarja se zgolj z razvijanjem in razpredanjem teoretičnega znanja, ne rešuje realnega problema iz praktičnega, vsakdanjega sveta,
  • praktično diplomsko delo - ukvarja se s preučevanjem in reševanjem ter razvijanjem praktičnega problema, največkrat kakšnega industrijskega,..


Na podlagi veliko izkušenj in znanja Vam ponujam svetovanje in uporabno znanje z analizo vašega diplomskega dela. Se je ustavilo, ne veste več v katero smer bi reševali problem v diplomi, kako ga teoretično podpreti in razviti? Preveri, najdemo rešitev skupaj!



3. Učno gradivo, literatura


V sklopu inštrukcij, tečajev, vaj, usposabljanja in izpopolnjevanja uporabljamo priznano in standardno literaturo na dotičnem področju. Vso potrebno strokovno literaturo, standardoteko in kvalitetne slovarje lahko najdete v CTK (Centralna tehnična knjižnica Univerze v Ljubljani), ter NUK (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani). Nekaj pa tudi v posameznih manjših lokalnih knjižnicah.


seznam knjižnic v RS


nekaj tujih online knjižnic

http://www.thefreelibrary.com/

http://nsdl.org

science global online library

knjižnica materialov in lastnosti (Matlab)

Material Properties - Engineering


Tekom učenja uporabljamo tudi Vaše gradivo iz predavanj, vaj, laboratorijskih vaj, raznorazne študijske zapiske in skice, risbe, seminarske naloge ipd. Po dogovoru pa priskrbim tudi zahtevnejšo literaturo za namene poglobljenega študija.


Za Vas študente pa tudi prevajam kvalitetno tehnično literaturo iz angleškega in nemškega jezika. Prevod Vam pripravim tudi po naročilu, seveda po predhodnem dogovoru.


 ... za opravljeno delo pričakujem naslednje plačilo: CENIK.